31981D0462Rozhodnutí Rady ze dne 11. června 1981 o uzavření Úmluvy o dálkovém znečišťování ovzduší přecházejícím hranice států

Publikováno: Úř. věst. L 171, 27.6.1981 Druh předpisu: Rozhodnutí
Přijato: 11. června 1981 Autor předpisu: Rada Evropské unie
Platnost od: 11. června 1981 Nabývá účinnosti: 11. června 1981
Platnost předpisu: Ano Pozbývá platnosti:
Původní znění předpisu

Text předpisu s celou hlavičkou je dostupný pouze pro registrované uživatele.



Rozhodnutí Rady

ze dne 11. června 1981

o uzavření Úmluvy o dálkovém znečišťování ovzduší přecházejícím hranice států

(81/462/EHS)

RADA EVROPSKÝCH SPOLEČENSTVÍ,

s ohledem na Smlouvu o založení Evropského hospodářského společenství, a zejména na článek 235 této smlouvy,

s ohledem na návrh Komise,

s ohledem na názor Evropského parlamentu [1];

s ohledem na názor Hospodářské a sociální komise [2];

vzhledem k tomu, že cíl environmentální politiky Společenství, jak je uveden v prohlášení Rady Evropských společenství a zástupců vlád členských států, zasedajících v Radě, ze dne 22. listopadu 1973 o akčním programu Evropských společenství pro životní prostředí [3], doplněné usnesením Rady Evropských společenství a zástupců vlád členských států, zasedajících v Radě dne 17. května 1977, o pokračování a provádění politiky Evropských společenství a akčního programu pro životní prostředí [4], jmenovitě zlepšení prostředí pro život a jeho kvality, okolí a životních podmínek národů Společenství, předpokládá zejména prevenci, snížení a co možná největší odstranění znečištění a škodlivin, a rovněž hledání společných řešení problémů životního prostředí se státy mimo Společenství, zejména s mezinárodními organizacemi;

vzhledem k tomu, že jednou ze zásad zmíněné environmentální politiky, v souladu s prohlášením Konference Organizace spojených národů o životním prostředí člověka přijatém ve Stockholmu v roce 1972, je péče o to, aby činnost prováděná v jednom státě nezpůsobovala jakékoli zhoršení životního prostředí ve státě jiném,

vzhledem k tomu, že se Společenství zúčastnilo jednání v rámci Evropské hospodářské komise o úmluvě a usnesení o dálkovém znečišťování ovzduší přecházejícím hranice států,

vzhledem k tomu, že Společenství podepsalo dne 14. listopadu 1979 Úmluvu o dálkovém znečišťování ovzduší přecházejícím hranice států a schválila Usnesení o dálkovém znečišťování ovzduší přecházejícím hranice států, ve kterém se signatáři úmluvy rozhodli iniciovat prozatímní zavedení úmluvy v rámci Evropské hospodářské komise na základě prozatímní dohody a zavázali se splnit závazky úmluvy v co nejširším rozsahu před jejím vstupem v platnost;

vzhledem k tomu, že účast Společenství na provádění této úmluvy pro dosažení jednoho z cílů Společenství je nezbytná a že kromě článku 235 nestanoví Smlouva jiné nezbytné pravomoci;

vzhledem k tomu, že se Společenství zúčastní provádění zmíněné úmluvy při výkonu svých pravomocí vyplývajících ze stávajících společných pravidel a pravidel získá přijetím budoucích aktů Radou a s použitím výsledků akcí Společenství (výzkum, výměna informací) v dané oblasti;

vzhledem k tomu, že je v této míře pro Společenství nezbytné zmíněnou úmluvu uzavřít,

PŘIJALA TOTO ROZHODNUTÍ:

Článek 1

Úmluva o dálkovém znečišťování ovzduší přecházejícím hranice států se schvaluje jménem Evropského hospodářského společenství.

Znění této úmluvy a usnesení o dálkovém znečišťování ovzduší přecházejícím hranice států je přiloženo k tomuto rozhodnutí.

Článek 2

Předseda Rady uloží listinu o přistoupení v souladu s článkem 15 úmluvy [5]

V Lucemburku dne 11. června 1981.

Za Radu

Předseda

L. Ginjaar

[1] Úř. věst. C 59, 10.3.1980, s. 71.

[2] Úř. věst. C 72, 24.3.1980, s. 25.

[3] Úř. věst. C 112, 20.12.1973, s. 1.

[4] Úř. věst. C 139, 13.6.1977, s. 1.

[5] Datum vstupu úmluvy v platnost zveřejní v Úředním věstníku Evropských společenství generální sekretariát Rady.

--------------------------------------------------

Konvencija

o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja

POGODBENICE TE KONVENCIJE SO SE,

ODLOČENE spodbujati odnose in sodelovanje na področju varstva okolja,

ZAVEDAJOČ SE pomembnosti dejavnosti Gospodarske komisije Združenih narodov za Evropo pri krepitvi takšnih odnosov in sodelovanja, predvsem na področju onesnaževanja zraka, vključno s prenosom onesnaževal zraka na velike razdalje,

ZAVEDAJOČ SE napotil v poglavju o okolju v Sklepni listini Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki pozivajo k sodelovanju pri nadzorovanju onesnaževanja zraka in njegovih posledic, vključno s prenosom onesnaževal zraka na velike razdalje, ter k razvoju obsežnega programa za spremljanje in ocenjevanje prenosa onesnaževal zraka na velike razdalje, sprva žveplovega dioksida z možno razširitvijo na druga onesnaževala,

UPOŠTEVAJOČ ustrezne določbe Deklaracije Konference Združenih narodov o človekovem okolju in zlasti načelo 21, ki izraža skupno prepričanje, da imajo države v skladu z Ustanovno listino Združenih narodov in načeli mednarodnega prava suvereno pravico do izkoriščanja svojih virov v skladu s svojo okoljsko politiko in da so odgovorne za zagotovitev, da dejavnosti pod njihovo jurisdikcijo ali nadzorom ne škodijo okolju drugih držav ali območij izven meja njihove državne jurisdikcije,

OB SPOZNANJU obstoja možnih škodljivih kratkoročnih in dolgoročnih učinkov onesnaževanja zraka, vključno z onesnaževanjem zraka prek meja,

ZASKRBLJENE, da lahko višja raven emisij onesnaževal zraka v regiji, kakor je napovedana, poveča škodljive učinke,

OB SPOZNANJU, da je treba preučiti posledice prenosa onesnaževal zraka na velike razdalje in poiskati rešitve za ugotovljene težave,

OB POTRDITVI svoje pripravljenosti okrepiti aktivno mednarodno sodelovanje, da bi razvile ustrezne nacionalne politike in z izmenjavo informacij, posvetovanji, raziskovanji ter opazovanji uskladile nacionalne ukrepe za boj proti onesnaževanju zraka, vključno z onesnaževanjem zraka na velike razdalje prek meja,

DOGOVORILE naslednje:

Pomen izrazov

Člen 1

V tej konvenciji:

(a) "Onesnaževanje zraka" pomeni človekovo neposredno ali posredno vnašanje snovi ali energije v zrak, ki povzroča take škodljive učinke, da ogroža človekovo zdravje, škoduje živim virom, ekosistemom in materialni lastnini ter zmanjšuje ali ovira možnosti za rekreacijo in druge zakonite načine rabe okolja; izraz "onesnaževala zraka" se razlaga v skladu s tem;

(b) "onesnaževanje zraka na velike razdalje prek meja" pomeni onesnaževanje zraka, ki fizično v celoti ali deloma izvira na območju pod državno jurisdikcijo ene države in ima škodljive učinke na območju pod jurisdikcijo druge države na takšni razdalji, da na splošno ni mogoče razlikovati med prispevki posameznih virov emisije ali skupin virov.

Temeljna načela

Člen 2

Pogodbenice so ob upoštevanju dejstev in s tem povezanih težav odločene zaščititi ljudi in njihovo okolje pred onesnaževanjem zraka in si prizadevajo omejiti ter, kolikor je mogoče, postopoma zmanjšati in preprečiti onesnaževanje zraka, vključno z onesnaževanjem zraka na velike razdalje prek meja.

Člen 3

Pogodbenice v okviru te konvencije z izmenjavo informacij, posvetovanji, raziskovanji in opazovanjem brez nepotrebnega odlašanja razvijejo politike in strategije, ki služijo kot sredstva za boj proti izpuščanju onesnaževal zraka, pri čemer upoštevajo že obstoječa prizadevanja na državni in mednarodni ravni.

Člen 4

Pogodbenice si izmenjajo in pretehtajo informacije o svojih politikah, znanstvenih dejavnostih in tehničnih ukrepih, namenjenih čimbolj učinkovitemu boju proti izpustu onesnaževal zraka, ki lahko imajo škodljive učinke, in s tem prispevajo k zmanjšanju onesnaževanja zraka, vključno z onesnaževanjem zraka na velike razdalje prek meja.

Člen 5

Posvetovanja potekajo na zahtevo v zgodnji fazi med pogodbenicami, ki so dejansko prizadete ali izpostavljene precejšnjemu tveganju zaradi onesnaževanja zraka na velike razdalje prek meja na eni strani in pogodbenicami, na ozemlju in pod jurisdikcijo katerih nastane znaten del onesnaževanja zraka na velike razdalje prek meja, ali pa bi lahko nastal tam zaradi dejavnosti, ki jih tam opravljajo ali jih tam nameravajo opravljati, na drugi strani.

Upravljanje kakovosti zraka

Člen 6

Ob upoštevanju členov od 2 do 5, raziskav, ki so v teku, izmenjave informacij, opazovanj in njegovih rezultatov, stroškov in učinkovitosti lokalnih in drugih sredstev, ter zaradi boja proti onesnaževanju zraka, predvsem tistega, ki izvira iz novih ali obnovljenih naprav, se vsaka pogodbenica zaveže, da bo razvila najboljše politike in strategije, vključno s sistemi upravljanja kakovosti zraka ter kontrolnimi ukrepi, ki so del teh sistemov in so skladni z uravnoteženim razvojem, predvsem z uporabo najboljše tehnologije, ki je na voljo in je gospodarsko izvedljiva, ter tehnologije, pri kateri nastaja malo ali nič odpadkov.

Raziskave in razvoj

Člen 7

Pogodbenice se v skladu s svojimi potrebami lotijo raziskav in/ali razvoja ter sodelujejo pri raziskavah ali razvoju:

(a) obstoječih in predlaganih tehnologij za zmanjšanje emisij žveplovih spojin in drugih večjih onesnaževal zraka, vključno s tehnično in gospodarsko izvedljivostjo in posledicami za okolje;

(b) instrumentacije in drugih tehnik za spremljanje in merjenje stopenj emisije in koncentracij onesnaževal zraka v okolju;

(c) izboljšanih modelov za boljše razumevanje prenosa onesnaževal zraka na velike razdalje prek meja;

(d) učinkov žveplovih spojin in drugih večjih onesnaževal zraka na zdravje ljudi in okolje, vključno s kmetijstvom, gozdarstvom, materiali, vodnimi in drugimi naravnimi ekosistemi in vidljivostjo, z namenom oblikovati znanstveno podlago za razmerja med količino in učinkom, da bi zaščitili okolje;

(e) ekonomske, socialne in okoljske ocene drugačnih ukrepov za doseganje okoljskih ciljev, vključno z zmanjšanjem onesnaževanja zraka na velike razdalje prek meja;

(f) programov izobraževanja in usposabljanja v zvezi z okoljskimi vidiki onesnaževanja z žveplovimi spojinami in drugimi velikimi onesnaževali zraka.

Izmenjava informacij

Člen 8

V skupnem interesu pogodbenic je, da si v okviru izvršilnega organa iz člena 10 dvostransko izmenjajo informacije, ki so na voljo o:

(a) podatkih o emisijah dogovorjenih onesnaževal zraka v obdobjih, o katerih se je treba dogovoriti, pri čemer začnejo z žveplovim dioksidom, ki prihaja iz mrežnih enot dogovorjene velikosti, ali o tokovih dogovorjenih onesnaževal zraka, sprva žveplovega dioksida, čez državne meje na razdaljah in v obdobjih, o katerih se je treba dogovoriti;

(b) večjih spremembah v nacionalnih politikah in splošnem industrijskem razvoju, ter o možnem vplivu teh sprememb, ki bi lahko povzročile pomembne spremembe pri onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja;

(c) nadzornih tehnologijah za zmanjševanje onesnaževanja zraka, pomembnih za onesnaževanje zraka na velike razdalje prek meja;

(d) predvidenih stroških nadzora emisije žveplovih spojin in drugih večjih onesnaževal zraka na državni ravni;

(e) meteoroloških in fizikalno-kemijskih podatkih v zvezi s procesi med prenosom;

(f) fizikalno-kemijskih in bioloških podatkih v zvezi z učinki onesnaževanja zraka na velike razdalje prek meja in o obsegu škode [1], za katero ti podatki kažejo, da jo je mogoče pripisati onesnaževanju zraka na velike razdalje prek meja;

(g) nacionalnih, podregijskih in regijskih politikah in strategijah za nadzor žveplovih spojin in drugih večjih onesnaževal zraka.

Uresničevanje in nadaljnji razvoj skupnega programa za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi

Člen 9

Pogodbenice poudarjajo, da je treba uresničevati obstoječi "skupni program za spremljanje in oceno onesnaževanja zraka na velike razdalje v Evropi" (v nadaljnjem besedilu "EMEP"), in se glede na nadaljnji razvoj tega programa strinjajo, da bodo poudarjale:

(a) da je zaželeno, da se pogodbenice pridružijo EMEPu, ki sprva temelji na spremljanju žveplovega dioksida in sorodnih spojin, in ga polno uresničujejo;

(b) da je treba uporabljati primerljive ali standardizirane postopke za spremljanje, kadar kolije to mogoče;

(c) da je zaželeno, da program spremljanja temelji na okviru tako nacionalnih kot mednarodnih programov. Postavitev opazovalnih postaj in zbiranje podatkov se opravljata pod državno jurisdikcijo države, v kateri so opazovalne postaje;

(d) da je zaželeno oblikovati okvir za skupni program za spremljanje stanja okolja, ki temelji na sedanjih in prihodnjih nacionalnih, podregijskih, regijskih in drugih mednarodnih programih, in jih upošteva;

(e) potrebo po izmenjavi podatkov o emisijah dogovorjenih onesnaževal zraka v obdobjih, o katerih se je treba dogovoriti, pri čemer začnejo z žveplovim dioksidom, ki prihaja iz mrežnih enot dogovorjene velikosti; ali o tokovih dogovorjenih onesnaževal zraka, sprva žveplovega dioksida, čez državne meje na razdaljah in v obdobjih, o katerih se je treba dogovoriti. Način za ugotavljanje tokov, vključno z modelom, kakor tudi način za ugotavljanje onesnaževanja zraka, ki temelji na emisijah na mrežno enoto, vključno z modelom, se dajo na voljo in se občasno preverijo, da bi izboljšali načine in modele;

(f) svojo pripravljenost nadaljevati z izmenjavo in rednim posodabljanjem nacionalnih podatkov o skupnih emisijah dogovorjenih onesnaževal zraka, sprva žveplovega dioksida;

(g) potrebo po zagotavljanju meteoroloških in fizikalno-kemijskih podatkov v zvezi s procesi med prenosom;

(h) potrebo po spremljanju kemijskih spojin v drugih medijih, kot so voda, prst in rastlinje, kakor tudi po podobnem programu za spremljanje, ki bi zabeležil vplive na zdravje in okolje;

(i) zaželenost razširitve nacionalnih mrež EMEP, da bi se lahko usposabljale za kontrolo in nadzor.

Izvršilni organ

Člen 10

1. Predstavniki pogodbenic v okviru višjih svetovalcev o okoljskih vprašanjih za vlade Gospodarske komisije za Evropo sestavljajo izvršilni organ te konvencije in se v tej funkciji sestajajo vsaj enkrat na leto.

2. Izvršilni organ:

(a) preverja uresničevanje te konvencije;

(b) ustanovi, če je to primerno, delovne skupine, ki obravnavajo zadeve v zvezi z uresničevanjem in razvojem te konvencije in v ta namen pripravijo ustrezne študije in drugo dokumentacijo ter predložijo priporočila, ki jih obravnava izvršilni organ;

(c) opravlja druge funkcije, ki so lahko ustrezne v skladu z določbami te konvencije.

3. Izvršilni organ uporabi usmerjevalni organ EMEP-a, tako da ima ta vlogo sestavnega dela pri izvajanju te konvencije, predvsem v zvezi z zbiranjem podatkov in znanstvenim sodelovanjem.

4. Izvršilni organ pri opravljanju svojih nalog uporabi tudi informacije drugih zadevnih mednarodnih organizacij, kadar meni, da je to primerno.

Sekretariat

Člen 11

Izvršilni sekretar Gospodarske komisije za Evropo opravlja za izvršilni organ naslednje naloge sekretariata:

(a) sklicuje in pripravlja sestanke izvršilnega organa;

(b) pogodbenicam pošilja poročila in druge podatke, ki jih je prejel v skladu z določbami te konvencije;

(c) opravlja naloge, za katere ga zadolži izvršni organ.

Spremembe Konvencije

Člen 12

1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe te konvencije.

2. Besedilo predlaganih sprememb se pisno predloži izvršnemu sekretarju Gospodarske komisije za Evropo, ki ga sporoči vsem pogodbenicam. Izvršilni organ na svojem naslednjem letnem sestanku razpravlja o predlaganih spremembah, če jih je izvršni sekretar Gospodarske komisije za Evropo razposlal pogodbenicam vsaj 90 dni vnaprej.

3. Spremembo te konvencije soglasno sprejmejo predstavniki pogodbenic in začne veljati za pogodbenice, ki so jo sprejele, 90. dan po dnevu, ko dve tretjini pogodbenic pri depozitarju deponirata listine o sprejetju. Kasneje začne za vsako drugo pogodbenico veljati sprememba 90. dan po dnevu, ko ta pogodbenica deponira svojo listino o sprejetju spremembe.

Reševanje sporov

Člen 13

Če pride med dvema ali več pogodbenicami te konvencije do spora glede razlage ali uporabe te konvencije, ga poskušajo rešiti s pogajanji ali s kakršnim koli drugim načinom reševanja sporov, sprejemljivim za stranke v sporu.

Podpis

Člen 14

1. Ta konvencija je na voljo za podpis na uradu Združenih narodov v Ženevi od 13. do 16. novembra 1979 ob sestanku na visoki ravni v okviru Gospodarske komisije za Evropo o varstvu okolja, tako za države članice Gospodarske komisije za Evropo kot za države, ki imajo pri Gospodarski komisiji za Evropo posvetovalni status, v skladu z odstavkom 8 Resolucije 36(IV) Ekonomsko-socialnega sveta z dne 28. marca 1947, in za regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so jih ustanovile suverene države članice Gospodarske komisije za Evropo, ki so pristojne za pogajanje, sklepanje in izvajanje mednarodnih sporazumov o zadevah, ki jih zajema ta konvencija.

2. Takšne organizacije za regionalno gospodarsko povezovanje v zvezi z zadevami v njihovi pristojnosti v svojem imenu uveljavljajo pravice in izpolnjujejo obveznosti, ki jih ta konvencija nalaga njihovim državam članicam. V takšnih primerih države članice navedenih organizacij nimajo pravice do samostojnega uveljavljanja teh pravic.

Ratifikacija, sprejetje, odobritev in pristop

Člen 15

1. Ta konvencija se ratificira, sprejme ali potrdi.

2. K tej konvenciji lahko države in organizacije iz člena 14(1) pristopijo od 17. novembra 1979 dalje.

3. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri generalnem sekretarju Združenih narodov, ki bo opravljal naloge depozitarja.

Začetek veljavnosti

Člen 16

1. Ta konvencija začne veljati 90. dan po datumu deponiranja 24. listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

2. Za vsako pogodbenico, ki ratificira, sprejme ali odobri to konvencijo ali k njej pristopi po deponiranju 24. listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, začne Konvencija veljati 90. dan po dnevu, ko ta pogodbenica deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

Odstop

Člen 17

Pogodbenica lahko odpove to konvencijo s pisnim uradnim obvestilom depozitarju kadar kolipo petih letih od datuma, ko je Konvencija začela veljati za to pogodbenico. Vsaka taka odpoved začne veljati 90. dan po tem, ko jo prejme depozitar.

Verodostojna besedila

Člen 18

Izvirnik te konvencije, katere besedila v angleškem, francoskem in ruskem besedilu so enako verodostojna, je deponiran pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

[1] Ta konvencija ne vsebuje pravila o državni odgovornosti za škodo.

--------------------------------------------------

RESOLUCIJA

o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja

Podpisniki Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja z dne 13. novembra 1979,

se odločijo, da bodo v okviru Gospodarske komisije za Evropo in višjih svetovalcev vlad Gospodarske komisije za Evropo čimprej pričeli z začasnim uresničevanjem Konvencije o onesnaževanju zraka na velike razdalje preko meja; obvežejo se, da bodo pred začetkom veljavnosti te konvencije v največji možni meri izpolnjevali obveznosti, ki izhajajo iz te konvencije;

strinjajo se, da je treba Gospodarski komisiji za Evropo in njenemu izvršnemu sekretarju dati potrebna pooblastila, da zagotovita ustrezne administrativno-tehnične storitve in ustrezna finančna sredstva v okviru obstoječe proračunske strukture;

odločijo se tudi, da bodo nemudoma razvili nadaljnje sodelovanje na težavnih področjih, na katera se nanaša Konvencija. Predvsem si bodo prizadevali zbližati svoje politike in strategije za boj proti onesnaževanju zraka, vključno z onesnaževanjem zraka na velike razdalje preko meja;

izjavljajo, da je cilj takšnih strategij in politik omejevanje in, kolikor je to mogoče, postopno zmanjševanje in preprečevanje onesnaževanja zraka, vključno z onesnaževanjem zraka na velike razdalje preko meja. Te strategije in politike se uresničujejo postopoma, uradno imenovani pristojni organ pa redno preverja napredek, dosežen na nacionalni ravni. V ta namen podpisnice pripisujejo največjo prednost dokončanju dokumentov, ki določajo strategije in politike vsake od podpisnic za zmanjševanje onesnaževanja zraka z žveplovimi spojinami.

--------------------------------------------------

CONVENTION

sur la pollution atmosphérique transfrontière à longue distance

LES PARTIES À LA PRÉSENTE CONVENTION,

RÉSOLUES à promouvoir les relations et la coopération en matière de protection de l'environnement,

CONSCIENTES de l'importance des activités de la commission économique des Nations unies pour l'Europe en ce qui concerne le renforcement de ces relations et de cette coopération en particulier dans le domaine de la pollution atmosphérique, y compris le transport à longue distance des polluants atmosphériques,

RECONNAISSANT la contribution de la commission économique pour l'Europe à l'application multilatérale des dispositions pertinentes de l'acte final de la conférence sur la sécurité et la coopération en Europe,

TENANT COMPTE de l'appel contenu dans le chapitre de l'acte final de la conférence sur la sécurité et la coopération en Europe relatif à l'environnement, à la coopération en vue de combattre la pollution de l'air et les effets de cette pollution, notamment le transport de polluants atmosphériques à longue distance, et à l'élaboration, par la voie de la coopération internationale, d'un vaste programme de surveillance et d'évaluation du transport à longue distance des polluants de l'air, en commençant par le dioxyde de soufre, puis en passant éventuellement à d'autres polluants,

CONSIDÉRANT les dispositions appropriées de la déclaration de la conférence des Nations unies sur l'environnement de l'homme, et en particulier le principe 21, lequel exprime la conviction commune que, conformément à la charte des Nations unies et aux principes du droit international, les États ont le droit souverain d'exploiter leurs propres ressources selon leurs propres politiques d'environnement et ont le devoir de faire en sorte que les activités exercées dans les limites de leur juridiction et sous leur contrôle ne causent pas de dommage à l'environnement dans d'autres États ou dans des régions ne relevant d'aucune juridiction nationale,

RECONNAISSANT la possibilité que la pollution de l'air, y compris la pollution atmosphérique transfrontière, provoque à court ou à long terme des effets dommageables,

CRAIGNANT que l'augmentation prévue du niveau des émissions de polluants atmosphériques dans la région ne puisse accroître ces effets dommageables,

RECONNAISSANT la nécessité d'étudier les incidences du transport des polluants atmosphériques à longue distance et de chercher des solutions aux problèmes identifiés,

AFFIRMANT leur résolution de renforcer la coopération internationale active pour élaborer les politiques nationales nécessaires et, par des échanges d'informations, des consultations et des activités de recherche et de surveillance, de coordonner les mesures prises par les pays pour combattre la pollution de l'air, y compris la pollution atmosphérique transfrontière à longue distance,

SONT CONVENUES de ce qui suit:

Définitions

Article premier

Aux fins de la présente convention:

a) l'expression "pollution atmosphérique" désigne l'introduction dans l'atmosphère par l'homme, directement ou indirectement, de substances ou d'énergie ayant une action nocive de nature à mettre en danger la santé de l'homme, à endommager les ressources biologiques et les écosystèmes, à détériorer les biens matériels, et à porter atteinte ou nuire aux valeurs d'agrément et aux autres utilisations légitimes de l'environnement, l'expression "polluants atmosphériques" étant entendue dans le même sens ;

b) l'expression "pollution atmosphérique transfrontière à longue distance" désigne la pollution atmosphérique dont la source physique est comprise totalement ou en partie dans une zone soumise à la juridiction nationale d'un État et qui exerce des effets dommageables dans une zone soumise à la juridiction d'un autre État à une distance telle qu'il n'est généralement pas possible de distinguer les apports des sources individuelles ou groupes de sources d'émission.

Principes fondamentaux

Article 2

Les parties contractantes, tenant dûment compte des faits et des problèmes en cause, sont déterminées à protéger l'homme et son environnement contre la pollution atmosphérique et s'efforceront de limiter et, autant que possible, de réduire graduellement et de prévenir la pollution atmosphérique, y compris la pollution atmosphérique transfrontière à longue distance.

Article 3

Dans le cadre de la présente convention, les parties contractantes élaboreront sans trop tarder, au moyen d'échanges d'informations, de consultations et d'activités de recherche et de surveillance, des politiques et stratégies qui leur serviront à combattre les rejets de polluants atmosphériques, compte tenu des efforts déjà entrepris aux niveaux national et international.

Article 4

Les parties contractantes échangeront des informations et procéderont à des tours d'horizon sur leurs politiques, leurs activités scientifiques et les mesures techniques ayant pour objet de combattre dans toute la mesure du possible les rejets de polluants atmosphériques qui peuvent avoir des effets dommageables, et ainsi de réduire la pollution atmosphérique, y compris la pollution atmosphérique transfrontière à longue distance.

Article 5

Des consultations seront tenues à bref délai, sur demande, entre, d'une part, la ou les parties contractantes effectivement affectées par la pollution atmosphérique transfrontière à longue distance ou qui sont exposées à un risque significatif d'une telle pollution et, d'autre part, la ou les parties contractantes sur le territoire et dans la juridiction desquels un apport substantiel à la pollution atmosphérique transfrontière à longue distance est créé ou pourrait être créé du fait d'activités qui y sont menées ou envisagées.

Gestion de la qualité de l'air

Article 6

Compte tenu des articles 2 à 5, des recherches en cours, des échanges d'informations et des activités de surveillance et de leurs résultats, du coût et de l'efficacité des mesures correctives prises localement et d'autres mesures, et pour combattre la pollution atmosphérique, en particulier celle qui provient d'installations nouvelles ou transformées, chaque partie contractante s'engage à élaborer les meilleures politiques et stratégies, y compris des systèmes de gestion de la qualité de l'air et, dans le cadre de ces systèmes, des mesures de contrôle qui soient compatibles avec un développement équilibré, en recourant notamment à la meilleure technologie disponible et économiquement applicable et à des techniques produisant peu ou pas de déchets.

Recherche et développement

Article 7

Les parties contractantes, suivant leurs besoins, entreprendront des activités concertées de recherche et/ou de développement dans les domaines suivants :

a) techniques existantes et proposées de réduction des émissions de composés sulfureux et des principaux autres polluants atmosphériques, y compris la faisabilité technique et la rentabilité de ces techniques et leurs répercussions sur l'environnement ;

b) techniques d'instrumentation et autres techniques permettant de surveiller et mesurer les taux d'émissions et les concentrations ambiantes de polluants atmosphériques ;

c) modèles améliorés pour mieux comprendre le transport de polluants atmosphériques transfrontière à longue distance ;

d) effets des composés sulfureux et des principaux autres polluants atmosphériques sur la santé de l'homme et l'environnement, y compris l'agriculture, la sylviculture, les matériaux, les écosystèmes aquatiques et autres et la visibilité, en vue d'établir sur un fondement scientifique la détermination de relations dose/effet aux fins de la protection de l'environnement ;

e) évaluation économique, sociale et écologique d'autres mesures permettant d'atteindre les objectifs relatifs à l'environnement, y compris la réduction de la pollution atmosphérique transfrontière à longue distance ;

f) élaboration de programmes d'enseignement et de formation concernant la pollution de l'environnement par les composés sulfureux et les principaux autres polluants atmosphériques.

Échanges d'informations

Article 8

Les parties contractantes échangeront, dans le cadre de l'organe exécutif visé à l'article 10 ou bilatéralement, et dans leur intérêt commun, des informations :

a) sur les taux d'émissions, selon une périodicité à convenir, de polluants atmosphériques convenus, en commençant par le dioxyde de soufre, à partir de grilles territoriales de dimensions convenues, ou sur les flux de polluants atmosphériques convenus, en commençant par le dioxyde de soufre, qui traversent les frontières des États, à des distances et selon une périodicité à convenir ;

b) sur les principaux changements survenus dans les politiques nationales et dans le développement industriel en général, et leurs effets possibles, qui seraient de nature à provoquer des modifications importantes de la pollution atmosphérique transfrontière à longue distance ;

c) sur les techniques de réduction de la pollution atmosphérique agissant sur la pollution atmosphérique transfrontière à longue distance ;

d) sur le coût prévu de la lutte à l'échelon des pays contre les émissions de composés sulfureux et des autres principaux polluants atmosphériques ;

e) sur les données météorologiques et physico-chimiques relatives aux phénomènes survenant pendant le transport des polluants ;

f) sur les données physico-chimiques et biologiques relatives aux effets de la pollution atmosphérique transfrontière à longue distance et sur l'étendue des dommages [1] qui, d'après ces données, sont imputables à la pollution atmosphérique transfrontière à longue distance ;

g) sur les politiques et stratégies nationales, sous-régionales et régionales de lutte contre les composés sulfureux et les principaux autres polluants atmosphériques.

Mise en œuvre et élargissement du programme concerté de surveillance continue et d'évaluation du transport à longue distance des polluants atmosphériques en Europe

Article 9

Les parties contractantes soulignent la nécessité de mettre en œuvre le "Programme concerté de surveillance et d'évaluation du transport à longue distance des polluants atmosphériques en Europe" (ci-après dénommé EMEP) existant et, s'agissant de l'élargissement de ce programme, conviennent de mettre l'accent sur :

a) l'intérêt pour elles de participer et de donner plein effet à l'EMEP qui, dans une première étape, est axé sur la surveillance continue du dioxyde de soufre et des substances apparentées ;

b) la nécessité d'utiliser, chaque fois que c'est possible, des méthodes de surveillance comparables ou normalisées ;

c) l'intérêt d'établir le programme de surveillance continue dans le cadre de programmes tant nationaux qu'internationaux. L'établissement de stations de surveillance continue et la collecte de données relèveront de la juridiction des pays où sont situées ces stations ;

d) l'intérêt d'établir un cadre de programme concerté de surveillance continue de l'environnement qui soit fondé sur les programmes nationaux, sous-régionaux, régionaux et les autres programmes internationaux actuels et futurs et qui en tienne compte ;

e) la nécessité d'échanger des données sur les émissions, selon une périodicité à convenir, de polluants atmosphériques convenus (en commençant par le dioxyde de soufre) à partir de grilles territoriales de dimensions convenues, ou sur les flux de polluants atmosphériques convenus (en commençant par le dioxyde de soufre) qui traversent les frontières des États, à des distances et selon une périodicité à convenir. La méthode, y compris le modèle, employée pour déterminer les flux, ainsi que la méthode, y compris le modèle, employée pour déterminer l'existence du transport de polluants atmosphériques, d'après les émissions par grille territoriale, seront rendus disponibles et passés en revue périodiquement aux fins d'amélioration ;

f) leur intention de poursuivre l'échange et la mise à jour périodique des données nationales sur les émissions totales de polluants atmosphériques convenus, en commençant par le dioxyde de soufre ;

g) la nécessité de fournir des données météorologiques et physico-chimiques relatives aux phénomènes survenant pendant le transport ;

h) la nécessité d'assurer la surveillance continue des composés chimiques dans d'autres milieux tels que l'eau, le sol et la végétation, et de mettre en œuvre un programme de surveillance analogue pour enregistrer les effets sur la santé et l'environnement ;

i) l'intérêt d'élargir les réseaux nationaux de l'EMEP pour les rendre opérationnels à des fins de lutte et de surveillance.

Organe exécutif

Article 10

1. Les représentants des parties contractantes constitueront, dans le cadre des conseillers des gouvernements des pays de la commission économique pour l'Europe pour les problèmes de l'environnement, l'organe exécutif de la présente convention et se réuniront au moins une fois par an en cette qualité.

2. L'organe exécutif :

a) passera en revue la mise en œuvre de la présente convention ;

b) constituera, selon qu'il conviendra, des groupes de travail pour étudier des questions liées à la mise en œuvre et au développement de la présente convention, et à cette fin pour préparer les études et la documentation nécessaires et pour lui soumettre des recommandations ;

c) exercera toutes autres fonctions qui pourraient être nécessaires en vertu des dispositions de la présente convention.

3. L'organe exécutif utilisera les services de l'organe directeur de l'EMEP pour que ce dernier participe pleinement aux activités de la présente convention, en particulier en ce qui concerne la collecte de données et la coopération scientifique.

4. Dans l'exercice de ses fonctions, l'organe exécutif utilisera aussi, quand il le jugera utile, les informations fournies par d'autres organisations internationales compétentes.

Secrétariat

Article 11

Le secrétaire exécutif de la commission économique pour l'Europe assurera, pour le compte de l'organe exécutif, les fonctions suivantes :

a) convocation et préparation des réunions de l'organe exécutif ;

b) transmission aux parties contractantes des rapports et autres informations reçus en application des dispositions de la présente convention ;

c) toutes autres fonctions qui pourraient lui être confiées par l'organe exécutif.

Amendements à la convention

Article 12

1. Toute partie contractante est habilitée à proposer des amendements à la présente convention.

2. Le texte des amendements proposés sera soumis par écrit au secrétaire exécutif de la commission économique pour l'Europe qui le communiquera à toutes les parties contractantes. L'organe exécutif examinera les amendements proposés à sa réunion annuelle suivante, pour autant que ces propositions aient été communiquées aux parties contractantes par le secrétaire exécutif de la commission économique pour l'Europe au moins quatre-vingt-dix jours à l'avance.

3. Un amendement à la présente convention devra être adopté par consensus des représentants des parties contractantes, et entrera en vigueur pour les parties contractantes qui l'auront accepté le quatre-vingt-dixième jour à compter de la date à laquelle les deux tiers des parties contractantes auront déposé leur instrument d'acceptation auprès du dépositaire. Par la suite, l'amendement entrera en vigueur pour toute autre partie contractante le quatre-vingt-dixième jour à compter de la date à laquelle ladite partie contractante aura déposé son instrument d'acceptation de l'amendement.

Règlement des différends

Article 13

Si un différend vient à surgir entre deux ou plusieurs parties contractantes à la présente convention quant à l'interprétation ou à l'application de la convention, lesdites parties rechercheront une solution par la négociation ou par toute autre méthode de règlement des différends qui leur soit acceptable.

Signature

Article 14

1. La présente convention sera ouverte à la signature des États membres de la commission économique pour l'Europe, des États jouissant du statut consultatif auprès de la commission économique pour l'Europe en vertu du paragraphe 8 de la résolution 36 (IV) du 28 mars 1947 du Conseil économique et social et des organisations d'intégration économique régionale constituées par des États souverains membres de la commission économique pour l'Europe et ayant compétence pour négocier, conclure et appliquer des accords internationaux dans les matières couvertes par la présente convention, à l'office des Nations unies à Genève, du 13 au 16 novembre 1979, à l'occasion de la réunion à haut niveau, dans le cadre de la commission économique pour l'Europe, sur la protection de l'environnement.

2. S'agissant de questions qui relèvent de leur compétence, ces organisations d'intégration économique régionale pourront, en leur nom propre, exercer les droits et s'acquitter des responsabilités que la présente convention confère à leurs États membres. En pareil cas, les États membres de ces organisations ne seront pas habilités à exercer ces droits individuellement.

Ratification, acceptation, approbation et adhésion

Article 15

1. La présente convention sera soumise à ratification, acceptation ou approbation.

2. La présente convention sera ouverte à l'adhésion, à compter du 17 novembre 1979, des États et organisations visés au paragraphe 1 de l'article 14.

3. Les instruments de ratification, d'acceptation, d'approbation ou d'adhésion seront déposés auprès du secrétaire général de l'Organisation des Nations unies, qui remplira les fonctions de dépositaire.

Entrée en vigueur

Article 16

1. La présente convention entrera en vigueur le quatre-vingt-dixième jour à compter de la date de dépôt du vingt-quatrième instrument de ratification, d'acceptation, d'approbation ou d'adhésion.

2. Pour chacune des parties contractantes qui ratifie, accepte ou approuve la présente convention ou y adhère après le dépôt du vingt-quatrième instrument de ratification, d'acceptation, d'approbation ou d'adhésion, la convention entrera en vigueur le quatre-vingt-dixième jour à compter de la date du dépôt par ladite partie contractante de son instrument de ratification, d'acceptation, d'approbation ou d'adhésion.

Retrait

Article 17

À tout moment après cinq années à compter de la date à laquelle la présente convention sera entrée en vigueur à l'égard d'une partie contractante, ladite partie contractante pourra se retirer de la convention par notification écrite adressée au dépositaire. Ce retrait prendra effet le quatre-vingt-dixième jour à compter de la date de réception de la notification par le dépositaire.

Textes authentiques

Article 18

L'original de la présente convention, dont les textes anglais, français et russe sont également authentiques, sera déposé auprès du secrétaire général de l'Organisation des Nations unies.

[1] La présente convention ne contient pas de disposition concernant la responsabilité des États en matière de dommages.

--------------------------------------------------

RÉSOLUTION

sur la pollution atmosphérique transfrontière à longue distance

Les signataires de la convention sur la pollution atmosphérique transfrontière à longue distance du 13 novembre 1979,

décident que, dans le cadre de la commission économique pour l'Europe et des conseillers des gouvernements des pays de la commission économique pour l'Europe pour les problèmes de l'environnement, ils commenceront, dès que possible et à titre intérimaire, à mettre en œuvre provisoirement la convention sur la pollution atmosphérique transfrontière à longue distance; ils s'engagent à exécuter dans toute la mesure du possible les obligations découlant de la convention en attendant son entrée en vigueur ;

conviennent que la commission économique pour l'Europe et son secrétaire exécutif devront être investis des pouvoirs nécessaires pour disposer d'un secrétariat suffisant et, dans le cadre de la structure budgétaire existante, des moyens financiers correspondants ;

décident en outre de resserrer sans tarder leur coopération dans les domaines critiques relevant de la convention. En particulier, ils s'efforceront de rapprocher leurs politiques et stratégies de lutte contre la pollution atmosphérique, y compris la pollution atmosphérique transfrontière à longue distance ;

déclarent que ces stratégies et politiques viseront à limiter et, autant que possible, à réduire graduellement et prévenir la pollution atmosphérique, y compris la pollution atmosphérique transfrontière à longue distance. Elles seront appliquées progressivement et l'organe compétent désigné passera régulièrement en revue les progrès réalisés au niveau national. À cette fin, les signataires donneront un rang de priorité très élevé à l'élaboration d'un document exposant les stratégies et politiques suivies par chacun pour réduire la pollution atmosphérique causée par les composés sulfureux.

--------------------------------------------------

© Evropská unie, https://eur-lex.europa.eu/ , 1998-2022
Zavřít
MENU